Izolacija stanovanjskih stavb v Sloveniji se postopoma izboljšuje

Primerjava rezultatov s predhodnim merjenjem kaže izboljšanje

Primerjava zadnjih rezultatov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2017 s predhodnim merjenjem – REUS 2015 kaže, da se izolacija stanovanjskih stavb v Sloveniji postopoma izboljšuje.

V primerjavi z 2015 opazimo značilno povečanje deleža večstanovanjskih stavb, na katerih je bila narejena izolacija fasade (2017→37 %; 2015→28 %). V dveh letih se je za 7 odstotnih točk zmanjšal delež gospodinjstev, ki nimajo izolirane fasade. V istem obsegu se je zmanjšal tudi delež tistih, ki imajo izolacijo do vključno 5 cm, za 8 % pa se je povečal delež tistih, ki imajo izolacijo na fasadi nad 10 cm.

Na 57 % objektih je že bila opravljena menjava strehe. V primerjavi z 2015 se je povečal delež tistih, ki so streho menjali po letu 2008 (2017→53 %; 2015→45 %) in delež stavb, ki imajo debelino izolacije na strehi večjo od 16 cm.

Zanimiva dejstva

Izolacija fasade

• V 37 % stanovanjskih stavb (enodružinskih in večstanovanjskih) je bila narejena dodatna izolacija fasade. Glede na to, da je bilo dve tretjini stavb zgrajenih pred letom 1990 so ti ukrepi smiselni, saj vsaj dve tretjini enodružinskih hiš in skoraj polovica večstanovanjskih stavb ni ustrezno izoliranih. Skoraj tretjina anketiranih v večstanovanjskih stavbah ne ve kakšna je debelina izolacije.
• V skoraj dve tretjini dodatno izoliranih stavb (63 %), je bila izolacija narejena po letu 2008.
• 23 % stanovanjskih stavb nima izolacije, kar je za 7 % manj kot leta 2015.
• Izolacijo debeline do vključno 5 cm  ima 11% stavb, kar je za 7 odstotnih točk manj kot v letu 2015. Izolacijo debeline od 6 do 10 cm ima 23 % stavb in nad 10 cm prav tako 23 % kar je za 8 odstotnih točk več kot v letu 2015.

Izolacija podstrešja

• V 46 % stanovanjskih stavb (enodružinskih in večstanovanjskih) je bila narejena izolacija podstrešja.
• V 58 % je bila menjava narejena po letu 2008.

Menjava strehe

• Streho je menjalo 57 % enodružinskih in večstanovanjskih stavb.
• V 53 % je bila menjava narejena po letu 2008, kar je za 8 odstotnih točk več kot leta 2015.
• 18 % stanovanjskih stavb nima izolirane strehe.
• Izolacijo strehe do vključno 5 cm ima 8 % stavb, od 6 do 15 cm ima 18 %, kar je za 10 odstotnih točk manj kot leta 2015, od 16 do 30 cm ima 19 % stavb, kar je za 4 odstotne točke več lot v 2015 in nad 30 cm ima 5 %, kar je za 2 odstotni točki več kot v 2015. V vseh navedenih primerih imajo enodružinske hiše več kot enkrat debelejšo izolacijo kot večstanovanjske stavbe.

Energetska obnova stavbe

• V primerjavi z 2015 se je zmanjšal delež vprašanih, ki v naslednjih 3 letih ne namerava izvesti energetske obnove stavbe (2017→45 %; 2015→54 %), povečal pa se je delež tistih, ki bi izolirali podstrešje oz. streho (2017→16 %; 2015→12 %)

Kaj načrtujejo gospodinjstva

V naslednjih 12 mesecih je najbolj verjetno, da bo 23 % anketiranih izoliralo fasado (od tega 22 % v enodružinskih in 25 % v večstanovanjskih stavbah). 16 % pa bo izoliralo podstrešje ali streho (od tega 18 % v enodružinskih in 13 % v večstanovanjskih stavbah). Število gospodinjstev, ki načrtujejo izolacijo fasade se je od leta 2015 povečal za 2 odstotni točki. Število tistih, ki načrtujejo izolacijo podstrešja ali strehe pa se je povečal za 4 odstotne točke.

Preverite stroške izolacije

Neizolirana enodružinska hiša 120 m2, ki se ogreva s kurilnim oljem bi s 15 cm izolacije prihranila pri gretju cca. 490 € na leto, investicija pa bi se povrnila v 9 letih.

Pred izolacijo sten ali strehe preverite koliko denarja, energije in emisij CO2 boste pri tem prihranili v vašem domu na neodvisni, brezplačni spletni aplikaciji www.porabimanj.si. Aplikacija vam bo izračunala tudi okvirne stroške investicije in vračilno dobo.

Svetovalna mreža ENSVET, ki deluje pod okriljem Eko Sklada, vam omogoča brezplačno svetovanje pri energetski obnovi oziroma pri izolaciji stanovanjske stavbe v vam najbližji svetovalni pisarni, ki jo najdete na spletni strani www.ekosklad.si ali pa pokličite na brezplačno tel. številki 080 1669. Na Eko skladu so odprti javni pozivi  za nepovratna sredstva 41SUB-OBPO16 in 54SUB-OB17 in za kreditiranje 59OB17.

Raziskava REUS 2017, katere glavni sofinancer je podjetje Borzen / Trajnostna energija, predstavlja sedmi val Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije, ki se izvaja od 2009.