Predstavitev rezultatov raziskave REUS 2022 / Foto: Informa Echo
Predstavitev rezultatov raziskave REUS 2022 / Foto: Informa Echo

16.11.2022

Predstavitev rezultatov raziskave REUS GOS 2022

14.11.2022 v Hiši EU v Ljubljani je bilo predstavljenih nekaj ključnih izsledkov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS GOS 2022. V uvodnih nagovorih in na omizju so predstavniki državne uprave in stroke predstavili usmeritve in aktivnosti, ki v času energetske krize lahko zagotovijo spremembo vedenja in ravnanja v smeri preudarne in varčne rabe energije kljub nižjim, zamejenim cenam.

Mag. Tina Seršen, državna sekretarka, pristojna za področje energetike, MZI (Foto: arhiv MOP)

Mag. Tina Seršen, državna sekretarka, pristojna za področje energetike, MZI (Foto: arhiv MOP)

Uroš Vajgl, državni sekretar, pristojen za okolje, MOP (Foto: arhiv MOP)

Uroš Vajgl, državni sekretar, pristojen za okolje, MOP (Foto: arhiv MOP)

Mag. Tina Seršen, državna sekretarka na MZI, je v uvodu predstavila nekaj ukrepov učinkovite rabe energije, ki jih je ministrstvo že sprejelo. V septembru je bil sprejet interventni zakon za obvladovanje kriznih razmer v energetiki, ki izpostavlja predvsem dva pomembna ukrepa na področju učinkovite rabe energije. In sicer možnost sprejetja predpisa, ki omeji temperaturo v stavbah, ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja. Drugi ukrep je odločitev o zmanjšanju odjema zemeljskega plina, ki sledi priporočilu Evropske komisije. Pri tem so se odločili za mehanizem nagrajevanja za tiste, ki bodo to naredili trajno. Ministrstvo vodi vrsto kampanj namenjenih ozaveščanju in informiranju splošne javnosti in gospodarstva. Med novostmi je ukrep spopadanja z energetsko revščino. Na Ministrstvu pripravljajo prilagoditev akcijskega načrta. Na osnovi evropskih paketov Pripravljeni na 55 in RePowerEU, ki naslavljata tudi učinkovito rabo energije, pripravljajo prenovo zakona o energetski učinkovitosti stavb. Pripravljajo pa se tudi na črpanje evropskih sredstev iz nove finančne kohezije in iz načrta RePowerEU, kar bo omogočilo prestrukturiranje energetike nasploh. V začetni fazi je prenova NEPN, ki bo v javni obravnavi v začetku prihodnjega leta.

Uroš Vajgl, državni sekretar na MOP je po udeležbi podnebne konference v Egiptu prenesel izjavo generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa, da človeštvo z nogo na plinu drvi v klimatski pekel. Po njegovih besedah v zadnjih letih Slovenija, Evropa in celoten svet drvijo iz krize v krizo in pomembno je ohraniti spoznanje, da podnebna kriza ostaja z nami in, da je prehod v brezogljičnost nujen. Poudaril je pomembnost naše pripravljenosti za spreminjanje temeljnih vzorcev našega življenja. Emisije lahko zmanjšujemo po sektorjih, vendar jih velika večina izhaja iz življenjskega stila. Tudi EU se je izkazala sposobna prilagajanja. EU ima dva instrumenta, ki finančno pomagata pri izhodu iz krize, in sicer sveženj za oživitev gospodarstva za podporo za izhod iz pandemije NextGenEU, ki je skoraj podvojil razpoložljiva javnofinančna sredstva, in RepowerEU, ki predvidevata vrsto ukrepov za hitro zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešen zeleni prehod ter za hkratno povečanje odpornosti energetskega sistema na ravni EU. Poudaril je, da mora oblikovanje ukrepov učinkovite rabe energije izhajati iz strokovnih podlag, saj bomo le tako lahko pravilno načrtovali in najbolje spremljali učinkovitost ukrepov. Prav raziskava REUS jim nudi dolgoročni pogled, časovno vrsto, spremlja obnašanje in tudi vrednote pri odločanju. Rezultati REUS pa MOP služijo kazalnikom, na katerih temelji poročilo o stanju okolja, ki ga pripravlja ARSO.

Rajko Dolinšek, promoter učinkovite rabe energije (Foto: arhiv Informa Echo)

Rajko Dolinšek je v prvem delu predstavil Model sinergijskega povezovanja prizadevanj (model MSPP, avtorica Olivera Baćović Dolinšek), in Ekosistem učinkovitega ravnanja z energijo (ekosistem EURE) ki so ju razvili v agenciji Informa Echo kot nadgradnjo Raziskave REUS. Model MSPP je namenjen povezovanju prizadevanj za učinkovito ravnanje z energijo v EU, državah članicah, gospodarstvu in v gospodinjstvih. Ekosistem EURE pa je prototip delovanja modela MSPP, ki se razvija in izvaja v Sloveniji in ki ga je Evropska okoljska agencija EEA predstavila kot vzorčni projekt na ravni EU.

Izbor izsledkov raziskave REUS GOS 2022

V nadaljevanju je Dolinšek predstavil nekaj ključnih izsledkov raziskave REUS GOS 2022 v obliki infografik in izpostavil naslednje ugotovitve:

  • O učinkoviti rabi energije razmišlja štiri petine anketiranih gospodinjstev (81%). Podatke o učinkoviti rabi energije še vedno najpogosteje iščejo na spletu (78 odstotkov), drugi najpogostejši vir so dobavitelji energije (50%), tretji pa svetovalne pisarne ENSVET Eko sklada (38%).
  • Glavni vir energije za ogrevanje ostajajo drva, ki jih uporablja ena četrtina (25%) v raziskavi sodelujočih gospodinjstev. Sledijo električna energija (16%), daljinska toplota (13%), zemeljski plin (11%), kurilno olje (11%) in energija okolja (9%).
  • Glavni način ogrevanja v Sloveniji ostaja centralno ogrevanje, ki ga uporablja skoraj polovica anketiranih gospodinjstev (45%). Sledijo etažno centralno ogrevanje (22%), lokalno ogrevanje (16%) in centralno daljinsko ogrevanje (13%).
  • Tri petine anketiranih gospodinjstev (59 %) delijo stroške ogrevanja v večstanovanjskih stavbah, ena četrtina (24%) po uporabni površini. Slaba desetina (7%) pa ne delijo stroške. 
  • Točno polovica (50%) anketiranih gospodinjstev vzdržuje dnevno notranjo temperaturo v sezoni ogrevanja pri 21 do 22 stopinjah Celzija. Četrtina (26%) vzdržuje temperaturo pri več kot 22 stopinjah Celzija in druga četrtina (23%) pri temperaturi manj kot 21 stopinjah Celzija.
  • Delež anketiranih gospodinjstev s klimatsko napravo se je v treh letih povečal za deset odstotnih točk na 44 odstotkov.
  • Slaba desetina (8%) anketiranih gospodinjstev nima avtomobila, polovica (49%) ima eden, ena tretjina (32%) ima dva in desetina (10%) pa tri ali več avtomobilov. 
  • O nakupu električnega avtomobila razmišlja slaba desetina (7%) vprašanih.

Sporočilo okrogle mize

Srečanje so zaključili z okroglo mizo o tem, kako kljub nižjim zamejenim cenam energije zagotoviti izvajanje ukrepov doma, v službi, v javnih ustanovah in ravnati z energijo varčno. 

Okrogla miza / Erik Potočar (MZI), Borut Rajer (Borzen), Matjaž Česen (CEU IJS), Mojca Vendramin (Eko sklad), Rajko Dolinšek (Informa Echo), Marko Maver (MOP) (Foto: arhiv Informa Echo)

Vodja sektorja za rabo energije na MzI mag. Erik Potočar je predstavil, kaj načrtujejo na ministrstvu na področju ozaveščanja in informiranja javnosti in poudaril, da je učinkovita raba energije pomembno področje, zato so v preteklosti izvedli že kar nekaj aktivnosti, pri čemer so se naslonili tudi na raziskavo REUS in izpostavili predvsem trajnostni pristop. Pri učinkoviti rabi energije je še veliko potenciala, ki ga je treba nasloviti. Pomembne so usklajene aktivnosti vseh deležnikov, pri doseganju cilja pa je treba postaviti tudi določene prioritete. V luči energetske krize so že čez poletje pripravili več aktivnosti in pripravili ukrepe, če bi se kriza še zaostrila. Pri aktivnostih ozaveščanja in informiranja sodelujejo tudi z Borzenom, z različnimi aktivnostmi pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje.

Marko Maver iz MOP, ki je odgovoren za evropske razpise in sodelovanje z nevladnimi organizacijami, je dejal, da informacije, ki jih pridobijo iz tovrstnih raziskav, dodajajo vpogled, kakšno je stanje na tem področju. MOP financira številne ukrepe preko Eko sklada na področju učinkovite rabe, skupaj z MZI pa so dali tudi pobudo, da bi se čim več delalo na informiranju širše javnosti o ukrepih. Iz Podnebnega sklada so za ukrepe namenili dodatna sredstva, saj želijo še naprej spodbujati ljudi k uvedbi teh ukrepov.

Rajko Dolinšek je predstavil nekaj ključnih usmeritev, ki so jih za MZI pripravili na osnovi rezultatov raziskave. Pri tem so izhajali iz tega, kako ljudje razmišljajo in kje so največja razhajanja in na to se je treba osredotočati, ko načrtujemo ukrepe in prihodnje aktivnosti. Prva usmeritev je usmerjeno in usklajeno delovanje deležnikov pri ozaveščanju in informiranju o učinkoviti rabi energije. To po njegovi oceni predstavlja ključni izziv in tu je že bil storjen velik korak naprej. Druga usmeritev je uvajanje trajnostnega življenjskega sloga, pri čemer je treba vzpostaviti tok, ki bo omogočil trajno spremembo v nekem ravnanju. Naslednja usmeritev je upoštevanje potreb porabnikov, razpoložljivih virov in oblikovanje domišljene strategije. Kot četrto usmeritev so navedli, motivacijske modele, ki morajo slediti realnim potencialom, uresničljivim izzivom in pripravljenosti gospodinjstev za investicije. Treba je opredeliti prednostne ukrepe, torej, kaj je res tisto, na kar se je treba fokusirati in bo dalo največje učinke. Naslednja usmeritev je ustvarjanje pozitivnih okoliščin in informiranje o doseženih rezultatih ter pozitivnih spremembah. Pomemben cilj pri ozaveščanju in informiranju gospodinjstev je spodbujanje zavedanja o družbenih, okoljskih in podnebnih prednostih učinkovite rabe energije. Zadnja usmeritev pa je učinkovita komunikacijska podpora ukrepom učinkovite rabe energije in vrednotenje družbenih učinkov investicij države.

Direktor družbe Borzen mag. Borut Rajer je povedal, da raziskava REUS, ki se izvaja periodično že nekaj let, omogoča krepitev ukrepov, politik in konec koncev tudi usmeritev podjetij, ko vedo, o čem njihove stranke razmišljajo. Preko Borzena oziroma njihove spletne strani www.trajnostnaenergija.si je ta raziskava dostopna vsem, ki jih to zanima. Tudi sami namreč izvajajo dejavnosti ozaveščanja in informiranja širše javnosti o učinkoviti rabi in obnovljivih virov energije. Poudaril je, da v trenutni situaciji niso edini moment učinkovite rabe stroški, ampak je pomembno razmišljati tudi skozi prihranek same energije v kakršni koli obliki že je. 

Direktorica Eko sklada mag. Mojca Vendramin je dejala, da so ugotovili, da je kar 83 odstotkov ljudi povedalo, da bi naložbe izvedlo tudi brez spodbud Eko sklada, kar je močen pokazatelj, da je bil na področju spodbujanja učinkovite rabe energije storjen korak naprej. Rezultati kažejo, da je še vedno treba prenoviti tretjino stavb, pa tudi to, da 30 odstotkov ljudi investicij ne izvede zaradi pomanjkanja denarja. Pomembno je, da spodbude namenimo tistim, ki jih dejansko potrebujejo. Analiza je pokazala, da dejavnosti Eko sklada pozna vse več ljudi, medtem ko dejavnosti mreže En.Svet še vedno večini niso poznane. Segment, na katerem bo treba še precej delati, je torej ozaveščanje. Prav tako veliko ljudi ne zna ovrednotiti učinkov teh ukrepov. Vse večji je problem energetske revščine, kar zahteva večje subvencije. Potrebne so spremembe spodbud glede na dohodkovne razrede, vse večji pa je tudi pomen učinkovitosti na področju hlajenja.

Matjaž Česen iz Centra za energetsko učinkovitost pri IJS, kjer že od leta 2009 sodelujejo pri raziskavi REUS je povedal, da so za stroko kakovostni podatki ključni za razumevanje obnašanja uporabnikov, saj je sicer težko pripraviti prave ukrepe in težko podati ključna sporočila v skladu z željami in pričakovanji. 

Sogovorniki so okroglo mizo zaključili z mislijo, da je ozaveščanje večplasten proces, ki vključuje poznavanja tematike, poznavanje procesov, vzrokov in posledic, da bi dosegli spremembe v ravnanju in vedenju. To je dolgoročen proces, ki mora biti konstanten, da zagotavlja učinke.

Dogodek je v živo in preko spleta spremljalo 65 udeležencev.

O Raziskavi REUS GOS 2022

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022 za gospodinjstva kaže, v kolikšni meri so slovenska gospodinjstva energetsko učinkovita, kako ravnajo z energijo in kje imajo potenciale za zmanjšanje porabe energije. V Raziskavi REUS GOS 2022 je sodelovalo 1.013 gospodinjstev. Raziskava se osredotoča predvsem na dejavnike, ki vplivajo na porabo energije v slovenskih gospodinjstvih. Raziskava obsega 243 vprašanj, razdeljenih na štiri področja: Ravnanje z energijo; Stanje stavb, gretje, hlajenje; Električne naprave in Mobilnost.

Neodvisno raziskavo REUS od leta 2009 izvaja in razvija agencija Informa Echo v sodelovanju s partnerji CEU IJS, GI ZRMK, SURS in raziskovalna agencija IPSOS. Glavni sofinancer Raziskave REUS 2022 za gospodinjstva je podjetje Borzen, sofinancer je tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Podatki med drugim predstavljajo podlago za pripravo okoljskih kazalcev vedenja in ravnanja z energijo.  

Kontakt

Rajko Dolinšek

Informa Echo

031 688 423

rajko.dolinsek@informa-echo.si

Glavni sofinancer raziskave

Partnerji raziskave