Pri energiji postajamo varčnejši razen pri prevozu – REUS GOS 2012

Oglejmo si nekaj rezultatov iz raziskave REUS 2012:

Štiri petine gospodinjstev razmišlja o tem, kako bi učinkoviteje ravnali z energijo. Za dve tretjini je pri tem znižanje stroškov najpomembnejše. Zmanjšanje vplivov na okolje pa je najpomembnejše za 7 % gospodinjstev.

5 skupin (Entuziasti, Realisti, Skeptiki, Pasivni in Ravnodušni)

Pri razporejanju gospodinjstev v 5 skupin (Entuziasti, Realisti, Skeptiki, Pasivni in Ravnodušni) je zabeležen premik iz skupine ravnodušnih v skupino pasivnih, kar pa nima večjega vpliva na prihranke pri energiji. Ostaja dejstvo, da ima več kot polovica gospodinjstev o svoji stopnji učinkovitosti boljše mnenje, kot pa kaže njihovo dejansko ravnanje z energijo.

Izolacija

V Sloveniji je še vedno več kot tretjina stanovanjskih hiš brez izolacije, kar predstavlja zelo velik potencial prihranka energije v gospodinjstvih. 10% enodružinskih hiš je zamenjalo streho, 8% vseh stanovanjskih stavb pa je izoliralo podstrešja, od tega približno enak delež v enodružinskih in v večstanovanjskih stavbah. Glede na lansko meritev je tudi več menjav oken v večstanovanjskih stavbah. V enodružinskih hišah se je za 6 % povečalo število gospodinjstev, ki načrtujejo spremembo ogrevalnega sistema.

Gretje

V večstanovanjskih stavbah se je število gospodinjstev, ki plačujejo stroške ogrevanja po dejanski porabi, povečalo za petino, kar je rezultat zakonske uredbe, komunikacijske kampanje Direktorata za energijo in subvencij Eko Sklada. Zanimivo pa je, da je v večstanovanjskih stavbah upadel odstotek tistih, ki nameravajo navadne radiatorske ventile zamenjati za termostatske. Med tistimi gospodinjstvi v večstanovanjskih stavbah, ki že imajo radiatorske termostatske ventile, je zabeležena 13 odstotna rast zapiranja radiatorskih ventilov med prezračevanjem. To predstavlja enega od pozitivnih trendov pri učinkovitem ravnanju z energijo, kar je bil tudi namen lanskoletne kampanje Uvajanja delitve in obračuna stroškov za toploto po dejanski porabi. Pri ogrevanju je ponovno zabeležen porast uporabe drv in opazen upad daljinske toplote.

Električne naprave

Pri električni energiji je opazen trend večje ozaveščenosti glede varčnega ravnanja. 9 od sto gospodinjstev bo v naslednjih 12 mesecih verjetno kupilo nov štedilnik, med njimi velika večina zagotavlja, da bo energetsko varčen, zanj pa so v povprečju pripravljeni plačati za 20% višjo ceno od navadnega. Več kot petina gospodinjstev pazi, da je čas odpiranja vrat hladilnika ali zamrzovalnika čim krajši, hlajenju na maksimalni stopnji pa se je odrekla dobra polovica uporabnikov. Pri pranju perila se je število tistih, ki so še lansko leto prali na maksimalni možni temperaturi, zmanjšalo za petino. Polovica pralnih strojev ima vgrajene eko programe. Polovica od teh, ki imajo napravo s to funkcijo, pa jo tudi uporablja. Večina gospodinjskih aparatov sodi v energijski razred A.

Mobilnost

Skoraj polovica električne naprave izklopi iz stanja pripravljenosti, ko jih ne uporablja, kar je smiselno, saj nekateri aparati v stanju pripravljenosti še zmeraj porabijo do 60 % energije, kot med obratovanjem. Petina gospodinjstev ima TV in računalnike vklopljene tudi, ko jih ne gleda ali uporablja. Kljub temu je iz rezultatov razvidno, da Slovenci počasi postajamo varčnejši.

Pri prevozu pa so žal trendi negativni. Osebni avto je še vedno najpogostejša izbira za vse potrebe po prevozu. Zmanjšal se je delež gospodinjstev z enim avtom, povečal se je delež s tremi avtomobili. 6 % jih bo v naslednjih 12 mesecih kupilo nov avto, isti odstotek pa jih razmišlja o nakupu električnega avtomobila, ki bo zmožen prevoziti 300 km. Povečalo se je število prevoženih kilometrov v zadnjem letu, za hojo in avtobus pa je verjetnost izbire manjša, kot je bila lani.