14.10.2024 • Rajko Dolinšek
Kaj gospodinjstva menijo o svoji porabi energije
Posodobljeni okoljski kazalec »Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih« kaže na velik potencial za zmanjšanje končne porabe energije v slovenskih gospodinjstvih, ker tri četrtine gospodinjstev ocenjujejo, da je njihova poraba energije srednja, visoka ali zelo visoka.
Ključna dejstva:
- 75 % gospodinjstev ocenjujejo svojo porabo energije, da je njihova poraba energije srednja, visoka ali zelo visoka, 24 % pa kot nizko ali zelo nizko.
- 71 % gospodinjstev trdijo, da dobro poznajo svojo porabo energije v stanovanju.
- 81 % gospodinjstev trdijo, da razmišljajo o tem, kako bi učinkovitejše rabili energijo v stanovanju.
Okoljski kazalec »Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih« s področja vedenja in ravnanja z energijo prikazuje mnenje gospodinjstev o tem kakšna je njihova poraba energije ter v kolikšni meri so gospodinjstva seznanjena s svojo porabo energije in ali razmišljajo o učinkoviti rabi energije. Kazalec je posodobljen s podatki zadnjega merjenja Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022.
Kaj gospodinjstva menijo o tem kakšna je njihova poraba energije in koliko energije gospodinjstva dejansko porabijo, sta dva pomembna dejavnika, saj gospodinjstva v Sloveniji porabijo skoraj četrtino porabljene končne energije.
Analiza rezultatov Raziskave REUS za obdobje od leta 2010 do leta 2022 še vedno kaže na pozitiven trend v odnosu gospodinjstev do svoje porabe energije, vendar se je zadnjih letih stanje nekoliko poslabšalo.
Ocena porabe energije v gospodinjstvu (Vir: REUS 2022)
Pomembnost porabe energije gospodinjstev
Iz okoljskega kazalca “[EN10] Raba končne energije po sektorjih” je razvidno, da so leta 2020 gospodinjstva v Sloveniji porabila skoraj četrtino končne energije (24 %). To pomeni, da zmanjšanje rabe energije v gospodinjstvih pomembno vpliva na zmanjšanje končne porabe energije v Sloveniji.
Zmanjšanje količine porabljene energije v gospodinjstvih lahko dosežemo na dva načina: z enkratnimi naložbami v energetsko učinkovitejše tehnologije (npr. izolacija stavb) in z učinkovitejšim vsakodnevnim ravnanjem z energijo (npr. ustrezna regulacija temperature v prostorih v sezoni).
Dolgoročno zmanjševanje porabe energije je v zadnjih treh letih tudi za gospodinjstva pridobilo poseben pomen. Po eni strani zaradi povečane porabe energije v gospodinjstvih kot posledice pandemije COVID-2019, po drugi strani pa zaradi dviga cen kot posledice manj gotovih razmer na energetskih trgih.
Obstaja veliki potencial za zmanjšanje rabe energije v gospodinjstvih
Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS kažejo na velik potencial za nadaljnje zmanjševanje porabe energije v gospodinjstvih. Leta 2022 je slaba četrtina (24 %) ocenilo svojo porabo energije kot nizko ali zelo nizko, dve tretjine gospodinjstev (65 %) kot srednjo in desetina kot visoko ali zelo visoko (10 %).
To pomeni, da pri tri četrtine slovenskih gospodinjstev (75 %), ki ocenjujejo svojo porabo energije kot srednjo, visoko ali zelo visoko, obstaja potencial za zmanjšanje porabe energije. Preračunano na nivo populacije, to pomeni da bi približno 645.000 od 860.000 slovenskih gospodinjstev lahko zmanjšala porabo energije.
Kazalec prikazuje da se je za 5 odstotnih točk povečal delež gospodinjstvih, ki ocenjujo svojo porabo energije kot nizko ali zelo nizko za obdobje med letoma 2010 in 2022 (2010: 19%, 2022: 24%). Ta delež je bil največ leta 2019, pa se je leta 2022 spet zmanjšal (2019: 27%, 2022: 24%).
Analiza podatkov po združenih statističnih regij kaže, da je največji delež gospodinjstev, ki menijo, da je njihova poraba energije srednja, visoka ali zelo visoka, na območju združenih statističnih regij Posavske in Jugovzhodne Slovenija (83 %) oziroma Pomurske in Podravske (81 %), najmanjši delež pa je na območju združenh regij Osrednjeslovenske in Gorenjske (70%).
Dobra seznanjenost z rabo energije v gospodinjstvu
Da je ocena porabe energije anketiranih gospodinjstev realna, potrjujejo odgovori na vprašanje v kateri meri so gospodinjstva seznanjena z rabo energije v svojem stanovanju. Izsledki Raziskave REUS 2022 kažejo, da sedem od deset gospodinjstev trdi, da dobro poznajo svojo porabo energije v stanovanju (2022: 71%).
V obdobju od leta 2010 do 2022 je največji delež gospodinjstev, ki trdijo, da so dobro seznanjena s svojo porabo energije bil leta 2015, najmanjši pa leta 2011 (2010: 71%, 2015: 86%, 2022: 71%). To pomeni, da se je delež gospodinjstev, ki dobro pozna svojo porabo v zadnjih osem letih, zmanjšal za 14 točk in se vrnil na začetno raven.
Lahko bi več razmišljali o učinkovitejši rabi energije
Leta 2022 so štiri petine anketiranih gospodinjstev navedle, da razmišljajo o učinkovitejši rabi energije. Na podlagi merjenja raziskave REUS v obdobju od leta 2011 do 2017 se je delež teh gospodinjstev povečal za 22 odstotnih točk, nato pa se je ta delež spet zmanjšal za 10 odstotnih točk (2022: 81 %, 2017: 91 %, 2011: 69 %).
Zanimiv vpogled nudijo tudi rezultati križanja podatkov iz odgovorov iz vprašanja o porabi energije v stanovanju in razmišljanju o učinkoviti rabi energije. Ti podatki so podobni podatkom iz leta 2019.
Rezultati križanja podatkov kažejo:
- O učinkoviti rabi energije največ razmišljajo gospodinjstva z nizko oz. zelo nizko porabo (2022: 86 %, 2019: 86%), najmanj pa gospodinjstva z visoko oz. zelo visoko porabo energije (2022: 75 %, 2019: 80%).
- Delež gospodinjstev, ki ne razmišljajo, kako bi učinkoviteje rabili energijo, je več kot dvakrat večji pri gospodinjstvih z visoko in zelo visoko porabo (2022: 18 %, 2019: 18%) glede na gospodinjstva z nizko oz. zelo nizko porabo (2022: 7 %, 2019: 9%).
Razmišljanje gospodinjstev o tem, kako bi učinkoviteje rabili energijo glede na ocenjeno porabo energije (Vir: REUS 2022)
Vpliv pandemije COVID-2019 na odnos gospodinjstev do porabe energije
Primerjava rezultatov Raziskave REUS za obdobje od leta 2019 do 2022 kaže, da pandemija COVID-2019 ni imela tako velikega vpliva na odnos gospodinjstev do svoje porabe energije, kot bi pričakovali.
Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o tem, kako bi učinkoviteje rabili energijo je ostal enak kot pred pandemijo in je za 10 odstotnih točk manjši kot leta 2017 (2017: 91%, 2019: 81%, 2022: 81%). Delež gospodinjstev, ki trdijo, da so dobro seznanjeni z svojo rabo energije je še vedno velik, vendar se je v primerjavi z preteklim merjenjem zmanjšal za štiri odstotne točke, in je v skladu s trendom upadanja, ki traja od leta 2015 (2015: 85%, 2017: 79%, 2019: 75%, 2022: 71%).
Delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenili kot nizko oz. zelo nizko se je v primerjavi z meritvami pred pandemijo zmanjšal (2017: 26%, 2019: 27%, 2022: 24%). Pričakovati je bilo statistično značilno povečanje deleža gospodinjstev s srednjo, visoko ali zelo visoko porabo, saj so člani gospodinjstev v času pandemije preživeli več časa doma in so zato trošili več.
Delež gospodinjstev, ki menijo, da je njihova poraba energije srednja, visoka ali zelo visoka (po združenih statističnih regijah) / REUS 2022
Ugotovitev
Okoljski kazalec »Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih« prikazuje še vedno pozitiven trend za obdobje med letoma 2010 in 2022 v odnosu gospodinjstev do svoje porabe energije, vendar je od leta 2017 opazen tudi negativen trend predvsem v deležu gospodinjstev, ki so dobro seznanjeni z svojo rabo energije oziroma v deležu gospodinjstev, ki razmišljajo, kako bi učinkovitejše rabili energijo.
Članek je omogočil MOPE ARSO v sklopu priprave posodobljenih okoljskih kazalcev vedenja in ravnanja z energijo s podatki iz raziskave REUS 2022.
Kazalec okolja o vedenju in ravnanju: Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih lahko najdete na spletni strani ARSO, več podatkov iz / o Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS pa na spletni strani www.reus.si
Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki. Namenjeni so ozaveščanju javnosti in podpori odločanju. S kazalci, s katerimi spremljamo ozaveščenost javnosti o rabi energije, energetski učinkovitosti in podnebnih spremembah želimo vplivati na pomen znanja o podnebnih spremembah in na večjo pripravljenost podpori podnebju in okolju prijaznim politikam.
Glavni sofinancer raziskave
Partnerji raziskave
Informa Echo